Prireja kobiljega mleka v 21. stoletju

Kobilje mleko vsak dan uživa približno 30 milijonov ljudi na območju Azije. Najbolj znani rejci kobil za prirejo kobiljega mleka so Mongolci, ki živijo na tradicionalen nomadski način in večino mleka porabijo za lastne potrebe. Velikokrat jim le to predstavlja glavni vir hranilnih snovi. Kobilje mleko je cenjeno tudi na celotnem območju bivše Sovjetske zveze.

Kobilje mleko je postalo priljubljeno v Evropi v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Prvi so pričeli ustanavljati prve kobilarne za prirejo kobiljega mleka v Nemčiji, Italiji in Franciji, kasneje pa tudi v drugih državah Evrope.

Prireja kobiljega mleka v Sloveniji

Za prirejo kobiljega mleka je registriranih zelo malo obratov. Le eden pa je odobren in nadziran s strani Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Ta obrat je v lasti podjetje LacMar, d.o.o., ki odkupuje kobilje mleko od registriranih obratov. Kobilje mleko pakira, zamrzuje in distribuira. Ima pa tudi maloprodajo. Poleg tega kobilje mleko uporablja tudi za proizvodnjo kozmetičnih izdelkov, kot so mila, šamponi in kreme. Za prirejo mleka se redijo izključno kobile slovenskih avtohtonih pasem, s čimer želimo podpreti ohranjanje Slovenskih genskih virov.

Kobilje mleko slovenskih avtohtonih pasem

Tehnologija prireje kobiljega mleka

Kobile se prične molsti, ko je žrebe staro več kot 2 meseca. Zaradi specifičnih potreb žrebeta in etoloških ter fizioloških posebnosti konj se tehnologija molže precej razlikuje od molže prežvekovalcev. Glavna razlika je, da mora žrebe ostati v stiku s kobilo ves čas prireje mleka. Molža poteka pogosteje kot pri kavah oz. pri drobnici. Praviloma se molze 2 do 4-krat dnevno. Nekaj časa pred molžo je potrebno žrebe ločiti od kobile. Pri ročni molži je prireja mleka manjša v primerjavi s strojno molžo, prav tako je mikrobiološka slika mleka boljša v primeru strojne molže.